Besede duhovnega pomočnika Jožeta

Na pobudo župnika Janeza sem se odločil, da delim z vami nekaj misli.

Preteklo nedeljo ste slovesno sprejeli novega župnika v Kanalu in na Marijinem Celju, danes je sprejem v Ročinju in na Nadavču. Mnoge slišim govoriti: »Sedaj imamo župnika«. Da bi stvari bolje doumeli, je potreben pogled nazaj. Škof Jurij je ob administrativnem pridruževanju – beri ukinjanju – dejal: »vse bo ostalo kot prej«, kar je nesmisel samo v sebi. G. Aleš se je tega držal. Blagajna in knjige so se vodile v Kanalu, vse ostalo pa je bilo res kot prej. Oznanila, načrtovanje je ostalo, ni pa bilo povezovanja. Pogrešali smo župnikove prisotnosti. Mogoče je na ta način želel blažiti ukinjanje, ko smo ohranili nekatere stvari, da bi tako sedaj laže pristopili k večjemu sodelovanju in začutili, da smo sedaj skupaj ena nekoliko večja župnija. Prvi znak povezovanja so skupna oznanila. Tu se moram zahvaliti pobudi Jakoba Merljaka, ki je v času covida dosegel, da so se Oznanila znašla na spletu in vsa leta potrpežljivo zbiral in pripravljal za objavo. Današnja prisotnost župnika Janeza med nami in tudi njegova napoved v prejšnjih Oznanilih, da se želi srečati z vsakim, ki ob nedeljah prihaja k sveti maši, nam kaže, da nas želi spoznati in povezovati v eno skupnost. Naj se lepa navada ustali in postane nekaj običajnega. Sam sem bil komaj devet mesecev kaplan v Idriji, bom sedaj z veseljem pomagal g. župniku po svojih močeh pri oznanjevanju evangelija – veselega sporočila. Gospodu župniku Janezu želim obilo Božjega blagoslova pri njegovem delu, srečno roko pri izbiri sodelavcev in skrite zavesti: »Bog ne nagrajuje uspehov, pač pa podpira žrtve«.

Vse žegne tebi g. Janez, tvoj pomočnik Jože.